Slovensko Istro imenujejo tudi dežela refoška. To gotovo drži, saj je večina vina iz naših krajev še vedno pridelana iz te plemenite sorte, ki se goji že stoletja. Vino je robustno in primerno za k zelo široki paleti jedi, saj s prijetno kislostjo spodbuja tek. V zadnjih letih ga s pomočjo sodobno tehnologije gladimo in približujemo sodobnemu okusu.
Ker gre za tradicionalno sorto, je prisotna na večini naših leg, nekoliko bolj celo na notranjih, saj je kot domorodec vajen primorske vročine.
Od leta 1999 je v prestižni barikirani liniji Capo d'Istria, že prej je bil v vrhunski kakovosti. Ponujamo ga tudi v kakovostni izvedbi.

Še pred petimi leti bi le redkokdo verjel, da bo naša dobra stara malvazija postala cenjena gospa. Na roko nam je šla moda iskanja avtohtonih vin in z malvazijo smo uspeli združiti tradicijo in sodobnost na najboljši možen način.
Ker gre za tradicionalno sorto, je prisotna na večini naših leg, največ na obmorskih Škocjan, Debeli rtič in Sečovlje.
Svežo vrhunsko malvazijo polnimo spomladi po trgatvi, barikirano v liniji Capo d'Istria pa leto in pol po trgatvi. Ponujamo jo tudi v kakovostni izvedbi.

V Bordeauxu je na eni strani reke cabernet, na drugi merlot. Tradicionalno je bil mnogo uspešnejši cabernet, zadnja desetletja pa je merlot, ki daje bolj zaokrožena vina z mehkejšimi tanini, bolj cenjen. Pri nas sta oba v dobrih rokah in na trgu oba dobro sprejeta.
Na splošno je bil v Sloveniji sprejet pred cabernetom, zato ga imamo tradicionalno v vinogradih že dlje časa. To nam omogoča na nekaterih legah izkoriščati vse bogastvo starih trt. Največ ga pridelamo na legah Purissima in Debeli rtič.
Merlot je izjemno uspešen v polnitvi Prestige, ki jo polnimo od leta 1990, a le v res dobrih letinah. Ponujamo ga tudi v kakovostni izvedbi.

Kralj rdečih vin je prisoten povsod po svetu, a bordojske slave zlepa ne bo dosegel. Tam imajo pač tisočletno tradicijo, v kalifornijski Napi, v Italiji, v Čilu, Avstraliji, Južni Afriki, Novi Zelandiji itd. pa je sorazmerno nov.
Vinakoper ima eno daljših tradicij gojenja caberneta v Sloveniji, saj ga pridelujemo že od 1955, zlasti zadnjih 10 let pa dosegamo tudi zavidljive uspehe. Največ ga pridelamo na obalnih legah Debeli rtič, Purissima in Hrvatini, saj mu ustreza sveža bližina morja, na višinski legi Labor pa dobi močan karakter, ki mu da izrazit istrski pečat.
Poleg redne sortne polnitve je od letnika 1998 tudi v prestižni liniji Capo d'Istria, v zvrsti s syrahom pa od letnika 1999 tudi v gastronomski liniji Capris.

Nič še ne kaže, da bi chardonnay izgubil svoj status prvega med belimi sortami. To je gotovo posledica dejstva, da je tako primeren za kombinacije z najrazličnejšimi jedmi, in da se ga pridelati ali kot lahkotno sveže vino ali kot mogočno barikirano veličino. Vedno bo prepoznaven in visoko cenjen.
V Slovenski Istri še ni dolgo prisoten, se ga pa predvsem v Vinakoper zelo resno lotevamo. tako resno, da smo mu namenili celo odlično lego Ricorvo, precej pa ga pridelamo tudi na Laborju in nekaj v Sečovljah.
Poleg posameznih vrhunskih polnitev svežih vin z leg Ricorvo in Labor ter barikiranega pod znamko Prestige imamo tudi desertno sortno vino v razredu izbora, kar je v naših krajih redkost. Ponujamo ga tudi v kakovostni izvedbi.

Muškati se v svetu zelo uveljavljajo in to od ekstremno suhih iz doline Loare (Muscadet) do visokoalkoholnih z juga Francije. Pri nas ga pridelujemo bolj zmerno, saj je slovenski okus bolj naravnan na pravo mero. Odlično uspeva na legi Purissima. Muškat oplemeniti belo zvrst Capris, nastopa pa tudi v dveh vrhunskih sortnih polnitvah: kot aperitivni (suhi ali polsuhi) Rumeni muškat ali kot desertni Sladki muškat.

Sivi pinot je bilo vino, ki je pred dvemi desetletji v svet katapultiralo Collio, italijansko stran Goriških Brd z vrsto slovenskih vinarjev. Odlikovala ga je neukročena moc in nenavadna svežina, ki je bila tedaj še redka. Naša obmorska verzija je nekoliko mehkejša, bolj prijazna. V glavnem ga imamo ob morju, na Purissimi in v Sečovljah. Polnimo ga le v vrhunski kakovosti.

Avstralija je prodrla predvsem s syrahom (ki mu tam spodaj rečejo shiraz), čudežnim rdecim vinom, ki je združeval eleganco, lahkotnost, gostoto v ustih, ki bi jo lahko grizel, sadnost arom in začinjenost okusa. Nihče ni hotel zamuditi tega vlaka in zdaj je syrahov povsod dovolj, tradicionalni francoski iz doline Rone pa so potrojili cene. Pri nas smo ga poskusno posadili na Debelem rtiču. Polnimo ga zaenkrat v zvrsti s cabernet sauvignonom v okviru gastronomske linije Capris.